Junij 2013

Globokomorski izziv

Raziskovalec in filmski ustvarjalec James Cameron je dolga leta sanjaril, da bi se potopil na dno Marianskega jarka, do najgloblje točke pod svetovnimi morji. Da bi uresničil to željo, si je moral zasnovati in zgraditi lastno plovilo, futuristično podmornico DEEPSEA CHALLENGER (Globokomorski izzivalec). Po sedmih letih raziskav, projektiranja in preizkušanja je ostalo odprto le še eno: ali bo podmornica zdržala uničujoč tlak na globini 11.000 metrov? Ob koncu dvomesečne odprave je Cameron zastavil življenje, da bi si odgovoril na to vprašanje.

Začenjalo se je obdobje neviht in zmanjkovalo je časa. Razburkano morje je zavlačevalo potop Jamesa Camerona v Challengerjevo globino, najgloblji del Marianskega jarka, približno 11 kilometrov pod morsko gladino. Ko so se valovi le malce umirili, je poveljnik ladje dal ukaz za potop. Cameron je zlezel v kapsulo in z očmi spremljal člana posadke, ko je zatesnil in zapahnil 180-kilogramsko loputo. V tej ekskluzivni zgodbi popisuje napetost in strahospoštovanje, ki sta spremljala njegov vznemirljivi potop na dno morja.

05.15, 26. marec 2012
11° 22’ N, 142° 35’ E
(Z-JZ OD GUAMA, ZAHODNI TIHI OCEAN)
Pred zoro v morju, zavitem v nepredirno temo. Moja podmornica deepsea challenger se živahno ziblje, ko prek mene pljuskajo orjaški tihooceanski valovi. Vsi smo pokonci že od polnoči, po nekaj urah nemirnega spanca še zadnjič preverjamo vse pred potopom in smo vsi polni adrenalina. To so najtežje razmere, v kakršnih sem se potapljal doslej. Skozi zunanje kamere vidim potapljača, ki pripravljata podmornico za potop. Tik ob moji kabini ju premetava kakor orehovi lupinici. Pilotska kabina je jeklena krogla s premerom 110 centimetrov. V njej sem ves zgrbljen, v sedečem položaju stiskam kolena tesno k prsim, glavo imam zaradi ukrivljene kabine sklonjeno. V tem položaju bom preždel naslednjih osem ur. Moji bosi nogi počivata na 180 kilogramov težki jekleni loputi, ki je zapahnjena od zunaj. Dobesedno zapečaten sem! Venomer me sprašujejo, ali ni v podmornici klavstrofobično. Meni se zdi domačno in pomirjajoče. Vidno polje mi zapolnjujejo štirje video zasloni. Na treh vidim to, kar snemajo zunanje kamere, en pa je zaslon na dotik za nadzor aparatur.