Med čakanjem v nepredušno zaprti podmornici DeepSee opazujemo člane posadke na krovu ladje Argo, ki si kriče izmenjujejo povelja – kot da bi gledali nemi film. Spustijo nas v morje in kakor orehova lupinica zaplovemo v neizmerno prostranost Tihega oceana. Pilot Avi Klapfer napolni balastne tanke in skozi roj mehurčkov se potopimo. Preveva nas občutek, kot da padamo skozi kozarec penine, in tudi počutimo se temu primerno omotično. Med mehurčki se prikaže potapljač in še zadnjič nastavi ohišje kamere na trupu podmornice. Poleg kamere so zunaj še hidravlični mehanizem, motorji in na stotine drugih delov, nepogrešljivih za našo varnost.

Trije – Klapfer, fotograf Brian Skerry in jaz – smo stlačeni v poldrugi meter široko kroglasto kabino podmornice DeepSee, skupaj z vsem potrebnim za obisk podmorske gore Las Gemelas: komunikacijsko opremo, tlačnimi ventili, krmilno ploščo, prigrizki, kamerami in posebnimi vrečkami za uriniranje. Gora z več vrhovi, ki so jih doslej od blizu videli le redki, se dviga z dna Tihega ocean blizu otoka Cocos, 500 kilometrov  jugozahodno od rta Cabo Blanco v Kostariki. Najvišji vrh sega približno 2300 metrov visoko. Podmorske gore večinoma nastanejo, ko se ognjeniki dvignejo z oceanskega dna, a ne dosežejo morske gladine (če pogledajo iz morja, nastanejo otoki). Po ocenah strokovnjakov je približno 100.000 podmorskih gora, visokih najmanj kilometer. Če pa štejemo še vse vzpetine, od gričkov do zaobljenih hribov, jih je najbrž nič manj kot milijon.