Zatrapan v kozačo

Mlad lovec je v mrzlem estonskem gozdu zalezoval losa, pri tem pa ni ostal skrit nekemu drugemu bitju: kozači. Zazrl se je v njene črne oči in mehko obrobljen obraz srčaste oblike. Sven Začek je bil očaran.

Kmalu se je vrnil v gozd drugače oborožen. Zategnil si je kapuco, saj se je bal, da se mu bo sova, kakor ji veleva sloves, zakadila v glavo. A samica, na katero je naletel takrat, mu ni pustila blizu in se mu je vztrajno izmikala. Po dveh mesecih tihih skrivalnic se je naposled opogumila in strmoglavila na voluharico prav pred njegovim objektivom.

To je pomenilo preobrat, pravi Začek. Kozača se je popolnoma sprostila in mu kot zvezda resničnostnega šova več kakor tri leta dovoljevala, da je z objektivom spremljal vse, kar se je dogajalo v njenem življenju. Vrstili so se paritveni dueti z njenim sovjim partnerjem. Po grlu ji je zdrknil prenekateri glodavec. Mladiči so odraščali med piskajočimi prošnjami za hrano in goltanjem prinesenega. Leta 2010 pa je izginila. Začek domneva, da zaradi sečnje v bližini, zaradi katere v gozdu ni bilo več trhlih dreves z dupli, v kakršnih kozače gnezdijo in brez njih ne morejo vzgojiti naraščaja.