Dani se in gozd prekriva megličasta koprena. Viden je le kratek odsek rdečega kolovoza. Iz zlato rdeče prašne meglice se nenadoma prikaže tigrica in se lenobno približuje. Ustavi se, da se z desno stranjo obraza podrgne ob obcestno drevo. Prečka cesto in se podrgne še z levo stranjo obraza. Nato se obrne in se zagleda v nas z izrazom neskončne in zdolgočasene brezbrižnosti.
Potem pa se, kot bi se obotavljala, vzpne ob drevesu, da bi si nabrusila kremplje ob lubju, in nam pokaže profil, da jo lahko občudujemo v vsej njeni tigrovski veličastnosti – njeni neverjetni, ikonografski boki kar kipijo od moči.
Tiger. Panthera tigris, največja izmed velikih mačk, ki jo tudi biologi spoštljivo naslavljajo z izrazi, kot so “vrhunski plenilec”, “karizmatična megafavna”, “krovna vrsta”. Ena najčudovitejših zveri na planetu, z jantarnim krznom in vzorcem črnih plamenov pa tudi eno najlepših bitij nasploh.
Poglejmo, kako je tiger grajen. Njegovi kremplji so dolgi do deset centimetrov in vpotegljivi kot pri domači mački, z derači pa lahko drobi kosti. Na krajše razdalje sicer teče hitreje kakor 55 kilometrov na uro, vendar je bolj grajen za moč kot za vzdržljivost. Kratke, močne noge mu omogočajo izvrsten odriv, po katerem slovi, in značilen smrtonosni skok ob napadu. Pred nedavnim so na video posneli tigra, ki je ob napadu na čuvaja parka na slonjem hrbtu skočil – poletel – z ravnih tal tri metre in pol visoko. Tigrovo oko osvetljuje opna v zadnjem delu zrkla, ki odbija svetlobo skozi mrežnico, kar je skrivnost njegove sposobnosti nočnega vida in žarečih oči ponoči. Tigrovo rjovenje – Aaaaauuuunnnn! – je slišati tudi več kot poldrugi kilometer daleč.