Rojstvo religije

Tu in tam kdaj na odročnem vrhu hriba v južni Turčiji na novo obudijo rojstvo civilizacije. To storijo polni avtobusi turistov – navadno Turkov, včasih Evropejcev. Avtobusi (beli, klimatizirani, opremljeni s televizorji) se prizibljejo po zaviti, nemarno preplasteni cesti na gorski greben in se zasidrajo pred kamnitim vhodom kot bojne ladje. Iz njih se usujejo obiskovalci, oboroženi s steklenicami vode in predvajalniki MP3. Vodniki vzklikajo navodila in razlage. Obiskovalci se, ne meneč se zanje, razkropijo navkreber. Ko pridejo do vrha, zazijajo od presenečenja. Pred njimi je na ducate masivnih kamnitih stebrov, razpostavljenih v kroge, vsak je povezan z naslednjim. Najdišče, imenovano Göbekli Tepe (izg.: gebeklí tepé), nekoliko spominja na Stonehenge, le da so ga postavili veliko prej in ni iz grobo obklesanih klad, temveč iz gladko obdelanih apnenčastih stebrov, posutih s ploskimi reliefi živali – celim sprevodom gazel, kač, lisic, škorpijonov in podivjanih divjih svinj. Vse skupaj so postavili pred približno 11.600 leti, sedem tisoč let pred Keopsovo piramido v Gizah. To je najstarejše znano svetišče. Vsekakor je Göbekli Tepe najstarejši znani primer monumentalnega stavbarstva – prvo, kar je kdaj postavil človek in je večje in zapletenejše od kolibe. Kolikor vemo, takrat, ko so postavljali te stebre, na svetu po obsegu ni bilo še nič primerljivega.