Yosemitski superplezalci

Jasnega septembrskega sobotnega jutra se mladenič viseč oprijema stene Half Dome, 650 metrov visokega čistega granitnega ostenja v osrčju Yosemitske doline. Sam je in tako visoko nad tlemi, da ga bržkone opazijo samo orli. Alex Honnold se s konicami prstov drži za skalnati rob, tanek kakor kovanec, plezalke ima prislonjene ob komaj zaznavne izboklinice v skali, iz iPoda mu buči Eminem in poskuša nekaj, kar ni še nihče pred njim: brez vrvi preplezati smer Regular Northwest Face v steni Half Doma. Manj kot 30 metrov pod vrhom je, ko se zgodi nekaj, kar bi utegnilo biti usodno – uplahne mu zaupanje vase. Dve uri in 45 minut je že v steni, brezhibno drugega za drugim izvaja na stotine natančnih atletskih gibov in še niti enkrat ni podvomil. V športu prostega soliranja, kar pomeni, da pleza samo z vrečko magnezije in v plezalkah – nima ne vrvi, ne opreme, ne ničesar, kar bi ga držalo za skalo, razen vere vase in v svoje sposobnosti – je nevarno dvomiti. Če ga konice prstov ne bi držale ali če bi zgolj pomislil, da ga ne držijo več, bi omahnil v smrt. Zdaj je urok zaradi duševne izčrpanosti in kot steklo gladkega kamna pred njim iznenada izgubil moč in je kakor ohromel.