Razvoj perja

Večina nas ne bo nikoli v živo videla največjih naravnih čudes. Nikoli ne bomo uzrli ogromnega, za košarkarsko žogo velikega očesa orjaškega lignja. Malo verjetno je, da bomo okel kita samoroga videli še kje drugje kot na fotografiji. Eno izmed naravnih čudes, pernate dinozavre, pa lahko opazujemo prav vsi, saj nam za to ni treba drugega kot stopiti iz hiše. Ptice so tudi v najbolj pozidanih krajih na svetu nekaj tako vsakdanjega, da ne posvečamo posebne pozornosti niti njihovemu dinozavrskemu izvoru niti genialni iznajdbi – perju, ki jim omogoča letenje. Letalno pero je oblikovano asimetrično, da vzdrži silo zračnega upora – privetrni rob je tenak in trd, odvetrni dolg in upogljiv. Če se želi ptica dvigniti v zrak, mora preprosto nagniti peruti ter uravnati pretok zraka pod njimi in nad njimi. Nekatere izmed teh zvijač aerodinamike so upoštevali tudi konstruktorji letalskih kril. Vendar je ptičja perut veliko bolj dovršena od česarkoli, kar je sestavljeno iz kosov pločevine, spojenih z zakovicami. Iz osrednjega rebra peresa izrašča vrsta tankih vej; iz njih podobno kot pri drevesu poganjajo še tanjše vejice, na teh pa so razporejeni drobni kaveljčki. Z njimi sta speti po dve sosednji vejici, s čimer se ustvari peresno lahka, a izjemno močna struktura. Kadar ptica čisti perje, se kaveljčki zlahka razklenejo, nato pa spet zdrsnejo na svoje mesto. Izvor tega čudovitega mehanizma je ena najbolj nedoumljivih skrivnosti evolucije. Leta 1861, le dve leti po izidu Darwinove knjige O izvoru vrst, so delavci v nekem nemškem kamnolomu naleteli na osupljive fosile ptice; bila je vranje velikosti in je živela pred približno 150 milijoni let. Poimenovali so jo Archaeopteryx. Imela je perje in druge značilnosti danes živečih ptic, pri njej pa je bilo opaziti tudi ostanke plazilske preteklosti, denimo zobe v kljunu, kremplje na perutih in dolg koščen rep. Videti je bilo, da je v fosilu arheopteriksa (tako kot pri fosilih kitov z nogami) ujet ključni trenutek v evolucijski preobrazbi. “Ta dragocena najdba govori v prid moji teoriji,” je Darwin zaupal prijatelju.