Pozabljeno ameriško mesto

Če bi na Machu Picchuju kdaj postavili nakupovalno središče, bi me spominjalo na Collinsville Road. Stojim v središču nekdaj največje civilizacije med pustinjami Mehike in severnoameriške Arktike – sredi prvega severnoameriškega mesta in menda največjega dosežka severnoameriških Indijancev – pa ne morem in ne morem pregnati iz misli štiripasovnice, ki je zarezala naravnost v ta zgodovinski kraj. Namesto da bi si predstavljal na tisoče ljudi, ki jih je nekdaj mrgolelo na tukajšnjem velikem trgu, se venomer vračam k temu, da so cahokijske gomile v Illinoisu eden od vsega osem krajev v ZDA, ki so uvrščeni na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, na sredini pa stoji orjaški reklamni pano z oglasom za Joejevo prodajalno Kralj preprog. Toda Cahokia ima bržkone še srečo. Manj kot 16 kilometrov zahodneje so starodavne indijanske gomile, po katerih je St. Louis v 19. stoletju dobil vzdevek Gomilišče (Mound City), že ob koncu stoletja skoraj povsem izravnali s tlemi. Danes je ostala le še ena, pa nekaj fotografij in mala, zavita uličica, ki se imenuje Gomilna ulica (Mound Street). Neusmiljen razvoj 20. stoletja je terjal davek tudi od Cahokie: kmetje, ki so gojili hren, so leta 1931 tamkajšnjo drugo največjo gomilo podrli in uporabili za nasutje, kraj pa je potem gostil igralnico, stanovanjsko naselje, letališče in (kot da to ponižanje še ne bi bilo dovolj) pornografski avtokino. Toda večina osrednjih značilnosti je preživela in skoraj vse od njih so zdaj zaščitene. Cahokijske gomile nemara res niso estetsko dovršene, a so s 1600 hektari (od katerih je 890 ohranjenih kot državni zgodovinski spomenik) največje arheološko najdišče v ZDA in so spremenile naš pogled na to, kako so živeli Indijanci na tej celini pred prihodom Evropejcev.