Prerod otočja Phoenix

Težko železno sidro in veriga sta ob glasnem rožljanju pljusknila v vodo. Z naše raziskovalne ladje smo spustili dva rdeča čolna, nanju naložili potapljaško opremo in odbrzeli proti laguni. Po petdnevni plovbi s Fidžija na otok Kanton smo komaj čakali, da si ogledamo razmere na koralnih grebenih, ki jih je doletela uničujoča katastrofa – bledenje (ali beljenje) koral zaradi nenadnega dviga temperature morske vode. Med pojavom El Niña v letih 2002 in 2003 se je okrog majhne otoške skupine Phoenix v osrednjem delu Tihega oceana šest mesecev zadrževala za več kot stopinjo Celzija toplejša voda kot navadno. Slišali smo, da je dvig temperature močno pobelil tamkajšnje korale. Med potapljanjem proti dnu lagune sem upal, da le ni tako hudo, kot so mi pripovedovali. Ko sem se spuščal vzdolž grebena, sem povsod okrog sebe videl odmrle korale. Od nekdaj bujnih koral v obliki krožnikov, ki so rasli vsevprek drug čez drugega in se prelivali v rjavih in oranžnih odtenkih, ni ostalo drugega kot srhljiva polomljena ogrodja, spomin na njihovo nekdanjo lepoto. Ko sem pred desetimi leti prvič obiskal otočje Phoenix, so na teh grebenih uspevale številne vrste kamenih koral, poleg njih pa še orjaške zeve, morske vetrnice, gološkrgarji in velike populacije rib, od črnoplavutih grebenskih morskih psov do papagajevk in dvopegastih hlastačev. Ker so ti otoki tako dolgo ostali nedotaknjeni, so se večinoma izognili čezmernemu ribolovu, onesnaževanju in drugim škodljivim vplivom sodobne civilizacije. Niso pa se mogli izogniti podnebnim spremembam, ki po prepričanju številnih znanstvenikov krepijo pojav El Niña.