Preštevanje žerjavov

Majhno rdeče letalo, ki je med preletom barja in gozdov kanadskega narodnega parka Wood Buffalo izvajalo vrtoglave obrate, je letelo tako nizko, da se je skoraj dotikalo drevesnih krošenj. Pilot Jim Bredy je ostro zavil, da bi še enkrat preletel območje, ki ga je pregledoval skupaj s sopotnikoma. Obraze so tiščali k oknom in napenjali oči, da bi uzrli bele lise na tleh – odrasle kričave žerjave, ki jim sledijo mladiči z rdečerjavo obarvanim perjem. V tisti divjini preživlja poletja zadnja seleča se prosto živeča populacija najbolj ogrožene vrste žerjava na svetu.

Štetje so izvajali pilot Bredy, Tom Stehn iz Urada za ribe in divjad v ZDA in Lea Craig-Moore iz kanadskega Urada za divjad. Bili so zaskrbljeni. Populacija je spomladi 2008 štela 266 ptic, vendar jih je naslednjo pomlad 57 poginilo, od tega 23 na prezimovališču v južnem Teksasu, kjer je suša močno zdesetkala glavni vir njihove prehrane – modre rakovice in jagode goji. Drugi so verjetno poginili med selitvijo. Najpogostejši vzrok smrti vzdolž selitvene poti so žice zračnih vodov, v katere se zadenejo. Zaradi nadpovprečnega števila poginulih žerjavov so nekatere pred nedavnim opremili z GPS-oddajniki, da lahko spremljajo njihovo gibanje.

A kričačem, kot jim tudi pravijo, kljub temu ne kaže tako slabo kot nekoč. Ključen za njihov prerod je bil spomladanski “lov na zaklad”, na katerega se je pred 42 leti odpravil biolog Ernie Kuyt iz kanadskega Urada za divjad. Helikopter ga je odložil v mokrotnem prostranstvu severne Kanade, labirintu z ločjem obraslih jezerc in otočkov, poraslih s črno smreko in vrbovjem. Sredi plitve mlake je opazil veliko gnezdo, v katerem sta bili dve lisasti jajci, veliki kot srednje velika krompirja. Kuyt je svojo zbiralno posodo pustil v helikopterju, zato je eno od jajc, ki ga je nameraval odnesti s seboj, nežno zavil v volneno nogavico, zavedajoč se občutljivosti bitja pod lupino – in pomena preživetja tega bitja za rešitev vrste.