Podobe Emone

Čemu neki so se Rimljani odločili zgraditi mesto na vzhodni meji X. italske regije?Odgovor na to vprašanje leži pod Ljubljano in arheologom se že ponujajo številna nova spoznanja. Izkopavanja, ki potekajo v osrčju Ljubljane, nam odstirajo globlji vpogled v zgodovino našega glavnega mesta.

“Emona se je raztezala na približno 23 hektarih površine. Samo v zadnjih šestih letih smo izkopali štiri do pet hektarov območja, povezanega z Emono, samega mesta pa gotovo 12 do 14 odstotkov,” pove arheolog Matjaž Novšak, direktor in soustanovitelj Arheja, zasebnega podjetja za arheologijo. Sediva v prijetno toplem zabojniku na gradbišču na Kongresnem trgu. Sneg rahlo naletava. Hladno vreme ne ovira gradbincev, še manj moti arheologe pri njihovem delu.

“Generacija arheologov, ki je delovala pred našo, je imela za odtenek drugačna izhodišča, kar zadeva obseg raziskav. Pri večini gradenj se takrat niso odločali za podzemne garaže. Na kar številnih mestih so ohranili del najdene antične arhitekture, pri tem pa pustili nekaj najstarejših plasti nedotaknjenih. Danes je prostor v središču Ljubljane tako precenjen, da kopljemo do arheološko sterilnega terena. Najdišče je pregledano in odstranjeno enkrat za vselej. Arheologa pod temi garažami na Kongresnem trgu ne bo nikdar več.” Tako velikih izkopavanj verjetno v Ljubljani ne bo še dolgo ali pa sploh nikoli. “Raziskovanje v časih, ko številni spomeniki minulih kultur v naravi izginjajo, nalaga arheologu veliko odgovornost. Na podlagi zapisanih drobcev informacij bo najdišče ‘ohranjeno’ le še v tridimenzionalnem virtualnem in grafičnem okolju, spremljale pa ga bodo ogromne količine premičnih najdb v muzejskih depojih. Hkrati so to srečne okoliščine, v katerih smo prišli do zanimivih odgovorov na vprašanja, kako je to mesto nastajalo, zakaj je nastalo. Na vsakem od najdišč smo naleteli na zelo specifično sliko,” pove Novšak.