Neznana Sahara

Iz pradavnih časov veje veter preteklosti. Sahara je v naših očeh kot neskončen pekel peščenih sipin in sinjega neba. Osupnemo ob slikovitih razgledih, ki se ponujajo, ne opazimo pa, da je to ena največjih kronik na Zemlji, prava zakladnica podatkov. Tam je preteklost še živa in govori iz peska, skal, vročine in suhih vetrov. Šepeče nam o nenadnih večkratnih spremembah podnebja ter o priseljevanju in odseljevanju ljudi.

David Mattingly vodi skupino strokovnjakov, vključenih v raziskovalni projekt Puščavske selitve. Pri delu se vračajo v prazgodovino, so popotniki skozi čas, ki s terenskimi avtomobili preiskujejo Saharo in iščejo sledi naših prednikov. Ko premagujejo do trideset metrov visoke sipine, spustijo nekaj zraka iz pnevmatik, da povečajo trenje. S svojim delom odstirajo povsem nov pogled na to puščavo.

Pokrajina Fezzan v jugozahodni Libiji je utripajoče srce Sahare, nedostopno območje peščenih morij, vadijev, gora, planot, oaz in skrivnosti. Toda med letoma 500 pr. n. š. in 500 n. š. je na območju, kjer danes pade povprečno kvečjemu nekaj centimetrov padavin na leto, marsikatero leto pa niti kaplja dežja, živelo in kmetovalo kakih 100.000 ljudi.

“To,” je pripomnil Mattingly, “je neznanska množica ljudi za skrajno sušno pokrajino v osrednji Sahari.”

Mattinglyja, arheologa z Univerze v Leicestru, je puščava zasužnjila za vse življenje: “V Libiji delam že 30 let in tamkajšnja pokrajina me je takoj povsem očarala.” Prevzela je tudi številne druge. Zasvojili so jih žarka svetloba in neskončna obzorja. Tam, kjer večina ljudi vidi zgolj pustoto, so oni našli nedotaknjenost.