Črni faraoni

Leta 730 pr. n. š. je mož po imenu Peje (ali Pianhi) odločil, da je mogoče Egipt obvarovati pred samouničenjem le tako, da ga zavzame. Krvavo bo še, preden bo prišla odrešitev.

“Zaprezite najboljše konje iz svojih hlevov,” je velel svojim poveljnikom. Veličastna civilizacija, ki je postavila imenitne piramide, je zabredla, razkosali so si jo mali vojaški poveljniki. Peje je že dve desetletji vladal kraljestvu v Nubiji, delu Afrike, ki se je razprostiral večidel po današnjem Sudanu.

Toda imel se je tudi za pravega vladarja Egipta, za zakonitega dediča duhovnega
izročila faraonov, kot sta bila Ramzes II. in Tutmozis III. Ker bržkone ni bil nikdar zares v Spodnjem Egiptu, nekateri njegovega širokoustenja niso jemali resno. Zdaj pa bo s svojo vojsko sam podjarmil propadajočo državo – “Spodnjemu Egiptu bom dal pokusiti okus mojih prstov,” je zapisal pozneje.

Prezrto poglavje zgodovine pripoveduje o času, ko so si kralji iz globin Afrike podjarmili starodavni Egipt.