Smrtonosna lepota

Med vsemi tjulnji na svetu slovi le eden kot resničen lovec in plenilec na vrhu prehranjevalne verige: morski leopard.

Ne glede na to, da so dolgi do 3,6 m in da tehtajo več kot 450 kg, so ti tjulnji presenetljivo spretni in hitri. Pri iskanju pingvinov in drugega plena pogosto plavajo vzdolž robov ledenih plošč. “Krut, lep surovež,” je napisal Frank Worsley, kapitan ladje Endurance na slavni odpravi, ki jo je leta 1914 vodil sir Ernest Shackleton. Tjulenj je dobil ime po vzorcu na koži, ki ga je Worsley opisal kot “kožuh, vsevprek posejan z rjavimi lisami”.

Morski leopardi se vsako poletje na južni polobli zadržujejo v plitvem morju ob večjih kolonijah pingvinov. Prežijo na mladiče, ki zapustijo gnezda in se prvič spustijo v morje. Zobovje tjulnjev nam pove veliko o njihovi prehrani: podočniki in sekalci so oblikovani za grabljenje in trganje plena, kočniki z ostrimi robovi so namenjeni držanju in rezanju, prekrivajoče se konice pa omogočajo tudi precejanje z rakci bogate vode.

Ti tjulnji imajo presenetljivo pester jedilnik: požrejo vse od rakcev, pingvinov in drugih tjulnjev do rib in lignjev – skratka vse, kar lahko zgrabijo s svojimi ostrimi zobmi. Drugi tjulnji, s katerimi se hranijo, so mladiči tjulnjev rakarjev, ob obalah Južne Georgie pa mladiči antarktičnih morskih medvedov.

Morske leoparde so opazili tudi daleč na severu, vse do obal Avstralije, Južne Amerike in Južne Afrike. Njihov pravi dom pa so vode okoli Antarktike. Zdi se, da v tem okolju dominirajo precej bolj, kot bi jim pripisali glede na njihovo velikost. Primerjamo jih lahko s tigri v Indiji, z levi v Afriki in grizliji v Severni Ameriki.