Skrivnostni Rim

Luca pomoli glavo v odtočni kanal, vdihne in se zareži. “Danes v kanalu ne smrdi tako zelo,” reče in se z nogami naprej spusti v temno odprtino sredi Nervinega foruma. Kljub njegovemu optimizmu veje iz teme odvraten smrad: mešanica vonja po urinu, nafti, blatu in ostankih razpadajočih podgan. Zaudarja natanko tako, kot lahko pričakujemo, da bo smrdelo iz kanala, ki je v uporabi 2500 let.

Spodaj, v temni, z lehnjakom obokani votlini, ni dosti bolje. Medtem ko Luca brodi po vodi v barvi vojaške uniforme in stopa prek ostankov svetišč ter travertina, ki ga je naplavljalo stoletja, plava mimo diorama modernega življenja: cigaretni ogorki, plastične vrečke, plastični vžigalniki, otroški cucelj in vznemirljivo veliko nitaste sive gmote, podobne toaletnemu papirju, čeprav tu ne bi smelo biti surovih odpadkov. Ob nekem zavoju Luca pokaže razbito amforo, staro morda 2000 let, ki leži v blatu poleg razbite steklenice Peronijevega piva, stare morda teden dni.

Druga ob drugi pričata, koliko časa ljudje že odmetavajo svoje odpadke v kanalizacijo tega mesta …