Reka duhov

Vedno sem bila prepričana, da reko najbolje spoznaš tako, da jo preveslaš, začutiš njene podvodne tokove in hitrost, opazuješ spreminjajoče se podobe njenih bregov. Hotela sem izkusiti čustveno privlačnost mjanmarske reke Iravadi, ki je burila domišljijo največjih piscev, kot sta bila Kipling in Orwell.

Toda bolj kot reka je Iravadi preizkušnja vere; v sušnem obdobju upade, tako da izpostavljeni bregovi  razpokajo na soncu, potem pa se vsako pomlad z monsunom znova vrne, oživi, poplavi polja, oskrbi deželo z vodo, ribami in plodno prstjo.

Iravadi Burmancev še nikoli ni razočaral. V njem se umivajo, ga pijejo, po njem potujejo. Je neločljivo povezan z njihovim duhovnim življenjem, je njihovo upanje.