Drzne Vikinginje

Potem ko je švedski arheolog Hjalmar Stolpe leta 1877 v bližini Stockholma izkopal grob bojevnika iz Birke, je skrbno skiciral grobne pridatke, od igralnih žetonov do skeletov dveh konj (kobile in žrebca), ki so bili pokopani skupaj s truplom. Njegove risbe so navdihnile to gravuro iz leta 1889, na kateri so vidne osupljive podrobnosti.

Glede na vsebino tega izjemnega groba je Stolpe sklepal, da je v njem pokopan moški – pomemben bojevnik. To ugotovitev so sprejeli tudi številni drugi skandinavski raziskovalci.

Skeletni ostanki bojevnika iz Birke (zgoraj levo) so prikazani tako, kot so ležali v času odkritja. V grobu je bilo veliko različnega orožja (sekira, več rezil in puščice z železnimi konicami), iz česar je bilo mogoče sklepati, da je bil pokojnik izurjen bojevnik. Stremena in ostroge so pričali o izkušenem jezdecu, ki je obvladal konje. Vsi ti bojni predmeti so botrovali zmotnemu prepričanju, da je bil bojevnik iz Birke moški. Ta domneva je veljala vse do leta 2017, ko so z analizo DNK navsezadnje ugotovili, da gre za posmrtne ostanke ženske.

Nobenega dvoma ni, da so imeli Vikingi izjemen dar za ustvarjanje zgodovine. A številni raziskovalci so se dolga desetletja ukvarjali predvsem s severnjaškimi moškimi, saj so domnevali, da so bili pomorščaki, roparji in trgovci izključno moški.

Kaj pa severnjakinje? Kaj so počele one? Arheologi so jim le redko posvečali kaj prida pozornosti, saj so domnevali, da so se Vikinginje zadrževale doma. “Ko greste v muzej,” pravi arheologinja Marianne Moen z Univerze v Oslu, “je zelo verjetno, da bodo v njem predstavljene ženske počele eno od dvojega – pestovale bodo dojenčka ali kuhale.” Pa je bilo res tako preprosto? Do nedavnega smo imeli na to vprašanje zelo malo nedvoumnih odgovorov. Ko pa se je proti koncu 20. stoletja z arheologijo začelo ukvarjati več Skandinavk, so se nekatere med njimi drugače lotile preučevanja življenja severnjakinj. Z analizami nedavnih izkopanin in predmetov, ki so že dolgo shranjeni v muzejskih zbirkah, danes odkrivajo številna presenetljiva dejstva in navajajo dokaze, da so bile ženske precej bolj prisotne v javnem življenju, kot smo mislili doslej. Nekatere Vikinginje so imele na severu velik vpliv, bile so pomembne vladarice, vedeževalke, čarodejke, zemljiške posestnice, verske voditeljice, sklepale so zavezništva, bile so trgovke in popotnice.

Bojevnica iz Birke je bila morda izurjena v posebni vrsti konjeniškega bojevanja. Arheologi so med obsežnimi izkopavanji garnizije v Birki na koncu prejšnjega in na začetku tega stoletja naleteli na ostanke vzhodnjaške lokostrelske opreme, med katerimi so bile tudi puščične konice, kakršne so se uporabljale z vzhodnjaškimi kompozitnimi loki. Odkritja so jasno nakazovala, da so bili nekateri med bojevniki iz garnizije v Birki vešči vrste lokostrelstva na konju, ki so ga obvladala nomadska ljudstva z evrazijskih step. Hedenstierna-Jonsonova danes meni, da bi lahko bila tudi ženska iz Birke izurjena vzhodnjaška lokostrelka na konju.

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.