Nekdanja zaklonišča
Skriti objekti, ki so nekoč
burili domišljijo Jugoslovanov,
so danes večinoma javno dostopni.
Leta 1948 je izbruhnil spor med sovjetskim voditeljem Stalinom in jugoslovanskim predsednikom Titom, ki je želel, da Jugoslavija ubere samostojno pot, vse očitnejša pa so bila tudi nesoglasja med Zahodom in Vzhodom. Zato se je Jugoslavija lotila gradnje zaklonišč, namenjenih državnemu vodstvu, vodstvom posameznih republik in vojski. Zgrajena
so bila pod zemljo in močno utrjena, da bi zdržala jedrski napad, pred katerim je v hladnovojnih razmerah vladal strah. Gradnja je najprej, leta 1950, stekla v Sloveniji, na območju Kočevske Reke, ki je bilo izbrano zaradi nenaseljenosti in možnosti umika v osrednjo Bosno ali k morju. Tu sta bila dva zaščitna objekta – v Gotenici in pri 14 kilometrov oddaljeni vasi Škrilj. O dogajanju v Kočevski Reki so se spletle fantastične zgodbe, ki so se ob odprtju objektov za javnost izkazale za plod domišljije.

komunikacijski podpori zakloniščem
v Gotenici, kamor bi se ob napadu
umaknilo slovensko politično vodstvo.

jugoslovanske armade leta 1992 sodil k labirintu podzemnih zaklonišč, predorov in vojaških skladišč.
Vis je bil že med drugo svetovno vojno pomembno Titovo skrivališče.

je dolg 127 metrov in visok 18. V njem skrite čolne in podmornice bi uporabili ob napadu na otok.

Zaklonišče je od leta 2017 odprto tudi za turistične oglede.