Marec 2025,

Nekdanja zaklonišča

Skriti objekti, ki so nekoč
burili domišljijo Jugoslovanov,
so danes večinoma javno dostopni.

Leta 1948 je izbruhnil spor med sovjetskim voditeljem Stalinom in jugoslovanskim predsednikom Titom, ki je želel, da Jugoslavija ubere samostojno pot, vse očitnejša pa so bila tudi nesoglasja med Zahodom in Vzhodom. Zato se je Jugoslavija lotila gradnje zaklonišč, namenjenih državnemu vodstvu, vodstvom posameznih republik in vojski. Zgrajena
so bila pod zemljo in močno utrjena, da bi zdržala jedrski napad, pred katerim je v hladnovojnih razmerah vladal strah. Gradnja je najprej, leta 1950, stekla v Sloveniji, na območju Kočevske Reke, ki je bilo izbrano zaradi nenaseljenosti in možnosti umika v osrednjo Bosno ali k morju. Tu sta bila dva zaščitna objekta – v Gotenici in pri 14 kilometrov oddaljeni vasi Škrilj. O dogajanju v Kočevski Reki so se spletle fantastične zgodbe, ki so se ob odprtju objektov za javnost izkazale za plod domišljije.

Zaklonišče pri vasi Škrilj je bilo namenjeno
komunikacijski podpori zakloniščem
v Gotenici, kamor bi se ob napadu
umaknilo slovensko politično vodstvo.
Današnja Lipanovićeva vinska klet na Visu je urejena v predoru, ki je do odhoda
jugoslovanske armade leta 1992 sodil k labirintu podzemnih zaklonišč, predorov in vojaških skladišč.
Vis je bil že med drugo svetovno vojno pomembno Titovo skrivališče.
Podzemni predor, v katerega je mogoče pripluti po morju, zgrajen leta 1982 na hrvaškem otoku Vis,
je dolg 127 metrov in visok 18. V njem skrite čolne in podmornice bi uporabili ob napadu na otok.
Zaklonišče pri Škrilju ima 300 kvadratnih metrov bivalnih in delovnih prostorov. V tej sobi bi prenočevalo vojaško osebje.
Zaklonišče je od leta 2017 odprto tudi za turistične oglede.

Preberite celoten članek v reviji National Geographic.

Google Play
App Store