Ali je kaj trden most?
SLOVENSKI MOSTOVI SKOZI ČAS
Vsak vsaj malo pomembnejši most v Sloveniji je nastal zaradi potreb, ki so izvirale iz gospodarskih, vojaških, prometnih, pa tudi političnih okoliščin časa, v katerem so most zgradili. Ozemlje današnje Slovenije je bilo zgodovinsko gledano vedno na prehodnem območju, kjer so se vse od rimskih časov, ko so tu postavili prve večje mostove, stikale različne evropske civilizacije. Znane so lokacije rimskih mostov v središču današnje Ljubljane in na Ptuju čez Dravo. Ti mostovi so bili leseni, saj Rimljani pri nas niso gradili kamnitih mostov kot drugje po Evropi. Edini rimski kamniti most v naši bližini je bil več kot 200 metrov dolg most, ki je prek reke Soče povezoval Apeninski polotok z vzhodnim delom rimskega cesarstva. To je bil most na Majnici, pet kilometrov južno od Gorice, danes na italijanskem ozemlju. Seveda se sámo po sebi postavlja vprašanje, kateri je najstarejši še stoječi most na naših tleh. To lahko rečemo za Kapucinski most v Škofji Loki, ki je bil zgrajen v drugi polovici 14. stoletja, najverjetneje okoli leta 1380. Dal ga je zgraditi škof Leopold in po legendi naj bi bil s tega mostu pozneje padel s konjem vred.
Po Sloveniji je raztresenih veliko manjših lesenih mostov, vsak je mojstrovina zase. Je pa njihova življenjska doba razmeroma kratka, potrebno je stalno obnavljanje.
Posebnost med ljubljanskimi mostovi je znameniti Zmajski most, brez katerega si podobo Ljubljane danes težko predstavljamo. Zgrajen je bil leta 1901 po zaslugi tedanjega župana Ivana Hribarja in je bil prvi armiranobetonski most pri nas. Ne samo to, v času gradnje je veljal za enega največjih ločnih armiranobetonskih mostov tega tipa v svetu. Izdelan je po sistemu gradnje, poimenovanem po Josefu Melanu, z jedrom iz železnih rešetk, njegov razpon pa je dobrih 33 metrov. Posebnost mostu so seveda podobe štirih zmajev, simbolov Ljubljane, ki krasijo vse štiri mostne vogale; zaradi njih je to verjetno najbolj znan most pri nas. Na Zmajskem mostu je bil postavljen tudi prvi asfalt v Sloveniji.
Arhitekt Jože Plečnik je okoli leta 1930 temeljito posegel v podobo Ljubljane. Zasnoval je celovito mestno ureditev na območju nekdanjega Špitalskega mostu, ki ga danes poznamo pod imenom Tromostovje. V letih 1931–32 sta bila zgrajena oba zunanja mostna dela Tromostovja, osrednji del s kamnitim dvoločnim mostom iz leta 1842 pa je bil le arhitekturno preoblikovan v značilnem Plečnikovem slogu. Podobno je Plečnik posegel tudi v Čevljarski most; ta je leta 1932 dobil povsem novo podobo, v kakršni se nam kaže še danes.
Da smo tudi pri nas mostove posvečali vladarjem tedanjega časa, ni nič presenetljivega. Že omenjeni osrednji most Tromostovja nosi posvetilo nadvojvodi Francu Karlu, očetu poznejšega cesarja Franca Jožefa I. Zmajski most pa se je ob odprtju imenoval Jubilejni most cesarja Franca Jožefa I. in oznako s cesarjevimi kraticami nosi v sredini loka še danes. Tudi železniški Solkanski most je imel cesarsko oznako. Njegova prvotna ograja je nastala v ateljeju znamenitega dunajskega arhitekta Otta Wagnerja, kot sem nedavno odkril. Gre za izrazito ornamentirano secesijsko oblikovano litoželezno ograjo s stiliziranimi lovorjevimi venci kot cesarskimi simboli, posvečenimi cesarju Francu Jožefu I. Taka ograja je bila po do sedaj znanih podatkih postavljena zunaj Dunaja le na Solkanskem mostu.
Mostovi lahko z znamenji vse življenje pripovedujejo o nekdanjih časih, le prisluhniti jim je treba znati.
Preberite celoten članek v reviji National Geographic.
