Klavžarjeva vrnitev
Leta 2023 je fotograf Zoran Vidrih oktobra na Cerkniškem jezeru v objektiv ujel nenavadno ptico, veliko kot krokar, s temnim svetlikajočim se perjem, dolgim rdečim kljunom in povsem golo glavo, ki jo obkroža grivasti venec razmršenih peres. Od kod se je nenavadna ptica vzela?
Klavžar (Geronticus eremita) je ibis, ki je pred 400 leti v Evropi izumrl. Gre za eno najbolj ogroženih ptic na svetu, saj se je od nekdanje populacije, ki je poseljevala celotno Sredozemlje, do danes ohranila le ena kolonija v južnem Maroku. Malo je manjkalo, pa bi se klavžar pridružil dodoju, orjaški njorki, huji in golobu selcu, ki nam jih je uspelo za vedno izbrisati z obličja zemlje. Novim generacijam, oropanim osebnega izkustva s temi čudovitimi pticami, ki o njih lahko le še berejo ali opazujejo zaprašene muzejske preparate, če so se ti sploh ohranili, se zdijo kot sanjave bajke.
Bajeslovnost se je po 400 letih prijela tudi klavžarja, ki pa se po srečnem naključju vrača v Evropo. Evropejci smo dobili novo priložnost, da nekdaj izumrlo ptico opazujemo na svojih tleh. Fotografovo cerkniško srečanje zato ni bilo naključje.
Naletel je na štiriletnega samca z imenom Paride, ki se je iz gnezditvene kolonije v Nemčiji selil proti prezimovališču v južni Toskani. Izvalil se je leta 2018 v živalskem vrtu v Rožku (Rosegg) na Koroškem, nedaleč od slovenske meje, in bil
v okviru programa vrnitve klavžarjev v Evropo, ki ga izvaja skupina Waldrappteam pod vodstvom Johannesa Fritza (Waldrapp je nemško ime za klavžarja in v dobesednem prevodu pomeni ‘gozdni vran’, op. a.), izpuščen v nemško kolonijo Überlingen pri jezeru Konstanca.
Evropejci smo na ptico,
ki je v 17. stoletju izumrla, pozabili,
danes pa odkrivamo, da ni le del evropske
avifavne, pač pa je tudi njena zgodovina
tesno prepletena z evropsko.
V prvem letu starosti imajo mladi klavžarji še operjeno glavo, noge pa so sive. Ko odrastejo, postanejo plešasti z značilnim grivastim ovratnikom, perje postane bolj bleščeče, noge rožnate. Mlade ptice na prvi selitvi do prezimovališč navadno sledijo staršem, to pa je danes ena glavnih nalog programa vrnitve klavžarja v Srednjo Evropo.