Gradovi na Slovenskem

SLOVENIJO ZARADI IZJEMNO BOGATE
GRAJSKE DEDIŠČINE UPRAVIČENO
OZNAČUJEMO ZA DEŽELO GRADOV, SAJ JIH
LE REDKO KJE NA SVETU NA TAKO MAJHNEM
PROSTORU NAJDEMO TOLIKO.

Slovenske pokrajine si skorajda ne moremo predstavljati brez gradov in dvorcev, ki kot nemi pričevalci opozarjajo na bogato zgodovino dežele na sončni strani Alp. Dolga stoletja so bili ne le plemiška bivališča in obrambne postojanke, temveč prava gospodarska, upravna, sodna, vojaška ter celo kulturna in znanstvenoraziskovalna središča. Brez njih si zato vsakdanjega življenja srednjeveške in zgodnjenovoveške družbe preprosto ne moremo zamisliti. Gradovi so tudi izraz časa oziroma razmer v preteklosti. Ozemlje Slovenije leži na pomembnem križišču poti med Apeninskim polotokom in Panonsko nižino ter Srednjo in Jugovzhodno Evropo. Skoraj tisoč let je bilo občutljivo obmejno območje Svetega rimskega cesarstva in zaradi tega zelo izpostavljeno napadom iz sosedstva. Zato ne preseneča, da je na geografsko tako majhnem prostoru v le nekaj stoletjih zraslo več kot tisoč gradov, dvorcev, dvorov in stolpov.

Celjski grad

Grad Bogenšperk

Blejski grad