Sloni v soseščini
TE PRILAGODLJIVE ŽIVALI SE UČIJO ŽIVETI Z NAMI –
VPRAŠANJE PA JE, ALI SE BOMO MI KDAJ NAUČILI ŽIVETI Z NJIMI.
”VSI SO OGROŽENI,” pravi kenijska ekologinja Paula Kahumbu. “Vsi sloni so zelo zelo ogroženi.”
Populacije vseh treh vrst so vedno manjše: afriških savanskih slonov, največjih kopenskih živali na svetu, ki se klatijo po podsaharski Afriki; afriških gozdnih slonov, njihovih bratrancev z ravnimi okli, ki si utirajo poti skozi ekvatorialne gozdove; in azijskih slonov z manjšimi uhlji, od katerih jih približno tretjina živi v ujetništvu.
Krivi smo ljudje. Širimo se v njihov življenjski prostor, gradimo naselja in ceste, krčimo gozdove in obdelujemo zemljo. Še bolj žalostno pa je, da izdelujemo okrasne predmete iz slonovine, oklov mrtvih slonov. Preštevanje slonov je težavno opravilo, a po nekaterih ocenah jih je na začetku 19. stoletja v Afriki živelo približno 26 milijonov. Njihovo število se od takrat naglo zmanjšuje in se je v zadnjih petih desetletjih zaradi krivolova nevarno zmanjšalo. Danes v Afriki živi le še 415.000 slonov. V Aziji jih v naravi verjetno živi le še kakih 50.000.
Cilj Kahumbujeve je smelo zastavljen in ga je nujno doseči – “v temelju spremeniti odnos Kenijcev do varstva narave”. Zdaj je to sporočilo razširila v mednarodni prostor, to pa je storila s serijo v štirih delih Slonje skrivnosti, ki bo predvajana na televizijskih programih National Geographic in Disney+. Serija raziskuje doslej še neznane podrobnosti iz življenja slonov na štirih območjih – v Aziji ter v afriških gozdovih, puščavah in savanah – in predstavlja ljudi, ki jih skušajo rešiti.
Več ko znanstveniki vedo o teh živalih, uspešnejši so pri iskanju učinkovitih načinov varstva. Kahumbujeva opozori na prehode za slone, pri katerih izkoristijo njihove orientacijske sposobnosti in jim z njimi omogočajo prehajanje cest, ne da bi se poškodovali ali ogrožali bližnje človeške skupnosti. “Kar dobro poznamo njihove potrebe, vendar nismo vselej dovolj velikodušni,” pravi. Upa, da bo serija Slonje skrivnosti seznanila ljudi z živalmi, ki živijo v njihovi bližini. “Sem Afričanka, ki pripoveduje zgodbo o afriških slonih, zato upam, da bo ta v številnih Afričanih zbudila zanimanje zanje,” pravi.
Med pripravljanjem serije je bila pretresena, ko je ugotovila, v kako obupnih razmerah živijo nekateri sloni. “Gledaš njihove obraze. Tako žalostni so videti,” pripoveduje. “Sploh niso videti dobro.” Zlasti je to opazila v Aziji, kjer je sobivanje azijskih slonov in ljudi vse tesnejše. Ljudje že desetletja preučujejo afriške slone, raziskovanje azijskih pa je povečini manj obsežno – zato se naša reportaža na naslednjih straneh posveča prav tej vrsti. — RACHEL HARTIGAN
Slona se pri mysurujski palači dotikata s trobci in sta tako morda drug drugemu v uteho. Festivali so lahko za te debelokožce stresni; dan poprej sta bila sredi velike množice ljudi na festivalu Dasara.
Sloni, ki so priljubljen verski simbol v številnih azijskih kulturah, so osrednja znamenitost sprevoda na vsakoletnem festivalu Dasara v indijskem Mysuruju. So tudi simbol moči in so jih dolgo povezovali s kraljevo družino. Nekdaj so jih uporabljali v vojnah, danes opravljajo težaško delo tovornih živali.
Skupina slonjih samcev se prehranjuje na smetišču blizu Dambulle v Šrilanki. Živali privabljajo s hranili bogati organski odpadki z mestnih tržnic. Številni sloni, ki prepoznavajo zvoke vozil, prispejo na smetišča že med odlaganjem odpadkov.
Slonar J. S. Raju vodi slepega slona po imenu Ekadanta (v sanskrtu to pomeni Enozobi) na kopanje v slonjem taboru Harangi v indijski zvezni državi Karnataka. Upokojeni Ekadanta, ki je nekoč delal v turizmu, je verjetno starejši od 60 let. Nekateri raziskovalci se posvetujejo z izkušenimi vodniki slonov, ki so prava zakladnica znanja o slonjem vedenju.
Štiriinštiridesetletni Sumith Ranatunga je imel leta 2022 srečo, da je preživel srečanje s slonom. Žival ga je v Galgamuwi med vožnjo z motornim kolesom zbila na tla in pomendrala. A slonom ne zameri in pravi: “Če bi v gozdovih vzpostavili razmere, kakršne so tam vladale v preteklosti, ne bi imeli težav. Slonom smo vzeli gozdove.”
Na hribu, s katerega se odpira pogled na tromejo med Tajsko, Laosom in Mjanmarom, sloni rešujejo uganke – odpreti skušajo jeklene škatle, pritrjene na drevo. Številni prosto živeči sloni, ki so opravljali ta preizkus, so sposobni rešiti uganko s preizkušanjem različnih načinov odpiranja vratc. To je dokaz iznajdljivosti in ustvarjalnosti, kot so pokazali izsledki poskusov, ki so jih opravljali raziskovalci s Hunterjevega kolidža v New Yorku.
Besedilo: SRINATH PERUR
Fotografije: BRENT STIRTON