Kras v plamenih

Letošnji požar na Krasu ni bil povsem nepričakovan. Do sredine poletja tam že skoraj pol leta ni bilo omembe vrednih padavin, reke so presihale, ribe v njih poginjale. Dva dni pred usodnim 17. julijem, ko se je najobsežnejši požar v zgodovini Slovenije razplamtel na Renškem vrhu, so na Krasu uspešno ukrotili drug požar, vročina pa se je le še stopnjevala. Bližal se je najhujši vročinski val tega poletja. Območje je bilo do skrajnosti obremenjeno. Požar na pobočju nad Mirnom, fotografiran iz italijanske Rupe, se je razplamtel četrti dan in je bil še posebej močan.

Ogenj je naglo napredoval, gasilska vozila so hitela sem in tja, policija je zapirala ceste. Fotografi smo večino dni zaradi svoje varnosti in varnosti gasilcev na nujnih vožnjah iskali proste poti do gašenja. V hribovje jim nismo sledili zaradi ozkih cest, na katerih bi jih ovirali, in neprestanih eksplozij granat iz prve svetovne vojne. Ko so plameni obkolili še Kostanjevico na Krasu, so se v gašenje iz zraka poleg Hrvaške in Italije vključile tudi druge evropske države.

Od prvega dne do konca divjanja požara sem bil na terenu
skoraj vsak dan od jutra do poznega večera. Oprema,
avto, obleka, vse je smrdelo po dimu. Vsi smo bili na robu
zmogljivosti. Spraševal sem se, kako gasilci sploh zdržijo.

Gasilcem je uspelo dokončno pogasiti požar šele po 17 dneh. Pogorelo je okoli 3600 hektarov površin, škode je za približno 27 milijonov evrov. Razen planinske koče med Renčami in Trsteljem ni pogorel noben objekt, kar je velik uspeh. Strokovnjaki za neeksplodirana ubojna sredstva so medtem s pogorišča, po katerem jim je zdaj omogočen dostop, odstranili že dobri dve toni granat. Požar je skupaj gasilo več kot 10.000 gasilcev.