Gepardi na prodaj
Poznate te živali? Tožilčevo vprašanje se je nanašalo na pet gepardjih mladičev, ki so se stiskali v prenosni kletki in so jih dvignili, da bi si jih obtoženca lahko ogledala iz prostora, ograjenega z rešetkami, v ospredju sodne dvorane. Od betonskih tal in sten dvorane je odmevalo ptičjemu čivkanju podobno oglašanje mladičev v stiski.Eden od obtožencev, Cabdiraxmaan Yusuf Mahdi, bolj znan pod imenom Cabdi Xayawaan, jih je pogledal. “Še nikoli jih nisem videl,” je dejal in odmahnil z roko.Zavladala je tišina, nato je spregovoril drugi moški, Maxamed Cali Guuleed: “Morda so videti nekoliko manjši, toda to so mladiči iz moje hiše.”Moškima so sodili v Hargeysi, glavnem mestu Somalilanda, samooklicane neodvisne republike na Afriškem rogu.
Obtožena sta bila odvzema gepardjih mladičev iz divjine v času, ko si Somaliland prizadeva zatreti mreže lovcev in preprodajalcev, ki so regijo spremenili v središče trgovine z znamenitimi in vse redkejšimi mačkami. Začetki sodnega postopka so segali v oktober 2020, ko je policija na podlagi namigov začela preiskavo in na Guuleedovem domu našla 10 mladičev; aretirala je Guuleeda in Cabdija Xayawaana. V štirih mesecih je bila to v Somalilandu že šesta akcija, med katero so odkrili ujete geparde.Guuleed se je približal rešetkam celice, da bi nagovoril sodnika. Dejal je, da je s skrbjo za mladiče zgolj naredil uslugo svojemu novemu prijatelju Cabdiju Xayawaanu, ki ga je bil spoznal nekaj mesecev pred tem. Ko ga je novi znanec prosil, ali lahko pri njem začasno shrani nekaj svoje lastnine, je privolil.
Izkazalo se je, da so bili ta “lastnina” gepardi. Cabdi Xayawaan se je pripeljal do Guuleedove hiše z mladiči v pletenih plastičnih mrežah na zadnjem sedežu srebrnega terenca. Dal mu je nekaj sto dolarjev, češ naj kupi kozje meso in mleko za živali, je povedal Guuleed, in vztrajal, da za nezakonitost lastništva gepardjih mladičev ni vedel.“Sprejel sem ga. Bil je moj prijatelj,” je dejal. “Cabdi Xayawaan me je zvlekel v to. Imam 18 otrok in štiri žene.” Prosil je za drugo priložnost.
Cabdi Xayawaan, ki je sedel na klopi za njim, se ni odzval. V preteklosti je bil že trikrat obsojen zaradi gepardov in slovi kot najuspešnejši tihotapec mačk v Somalilandu. Njegov vzdevek Cabdi Xayawaan (izg. abdihivuan) pomeni ‘Cabdi Žival’. Ko se je oglasil, da bi predstavil svojo plat dogajanja, je spregovoril s hladno ravnodušnostjo.Da, v preteklosti je sedel v zaporu zaradi tihotapljenja gepardov, je dejal, vendar se s to trgovino ne ukvarja več. Mladiči so bili Guuleedovi. “Nobenih prepričljivih dokazov moje vpletenosti ni.”Ni bilo videti, da je sodnika prepričal. Po zadnjih ocenah je v divjini ostalo manj kot 7000 odraslih gepardov, večinoma v južni in vzhodni Afriki. Mednarodna trgovina s temi mačkami je prepovedana od leta 1975. Kljub temu je bilo od leta 2010 do leta 2019 po vsem svetu naprodaj ali nezakonito prodanih več kot 3600 živih gepardov. Organi pregona so jih prestregli le približno 10 odstotkov, pravi Patricia Tricorache, raziskovalka s Koloradske državne univerze, ki trgovino z njimi spremlja že 15 let. Odvzem gepardov iz narave je v Somalilandu nezakonit od leta 1969.
Izguba življenjskega prostora in povračilni poboji, ko se pastirji znesejo nad mačkami, ki plenijo živino, sta največji grožnji preživetju geparda, zaradi trgovine z mladiči pa je še bolj ogrožen. Mladiče, ki pogosto še sesajo in so nemočni, preprodajalci ugrabijo iz divjine, medtem ko mati lovi, ali pa doječi materi sledijo do brloga in vzamejo mladiče. Nato jih peš, s kamelami, avtomobili in čolni prepeljejo čez Afriški rog in ozki Adenski zaliv v Jemen – pot, dolga 350 kilometrov ali več, lahko traja nekaj tednov. Mladiče, ki preživijo, prodajo za hišne ljubljenčke v Saudovi Arabiji, Združenih arabskih emiratih (ZAE), Kuvajtu in drugih zalivskih državah.
Somaliland je središče trgovine z gepardi zaradi preprostega dostopa do teh živali, živečih v Etiopiji in Keniji, svoje skoraj 750-kilometrske obale in bližine Jemna. Čez Adenski zaliv že tisočletja poteka trgovina vseh vrst, zakonita in nezakonita. Danes z Afriškega roga tihotapijo mladiče gepardov, drage kamne, ljudi in drugo, v nasprotno smer pa potujejo nezakonito orožje, razstrelivo in strelivo.
TOŽILEC Cabdiraxmaan Maxamed Maxamud je vstal in pokazal telefon, ki so ga bili Cabdiju Xayawaanu zasegli po aretaciji. Začel je predvajati zvočna sporočila, ki jih je bil obtoženec posnel s telefonom in poslal ljudem, s katerimi je bil v stiku. Na enem od posnetkov izpred treh mesecev je sodelavcu v Etiopiji naročal, naj mu poišče gepardje mladiče. Na drugem se je s sogovornikom v Jemnu pogovarjal o denarnem nakazilu. Tožilec je sodniku na telefonu pokazal fotografije in videoposnetke gepardjih mladičev – nekateri so bili iz Somalilanda, drugi iz Etiopije – ter fotografije orožja, ki ga je bil Cabdi Xayawaan naročil iz Jemna.
Ljudje, s katerimi je bil nekoč v stiku, mu kar naprej pošiljajo fotografije in ga prosijo, naj jim poišče kupce za geparde, je Cabdi Xayawaan začel zapleteno razlago. Priznal je, da te fotografije včasih prepošlje Jemencu, vendar nikakor ne, ker bi skušal posredovati pri sklenitvi posla. Jemenec, je pojasnjeval, mu dolguje 80.000 dolarjev za gorivo, vendar nima dovolj denarja za poravnavo dolga. Če bi dobil nekaj mladičev in jih prodal, bi zaslužil, kolikor mu dolguje. “Vsakič, ko zahtevam svojih 80.000 dolarjev, [on] zahteva več fotografij. [On] ima druge kupce, zato bi lahko dobil 80.000 dolarjev, če bi prodal več mladičev.”
Tožilec je povedal, da je Cabdi Xayawaan “povratnik”, in dodal: “Je kriminalec, ki je nezakonito trgovanje s prosto živečimi živalmi spremenil v poklic.”Novembra sta bila obtoženca spoznana za kriva. Guuleed, ki dotlej še ni bil kaznovan, je bil obsojen na leto zapora. Cabdiju Xayawaanu je bila izrečena štiriletna zaporna kazen – v Somalilandu rekordna kazen za okoljski zločin. To je bil mejnik za tamkajšnje pravosodje – in organi pregona ter politični voditelji so upali, da je kazen zadostna za odvračanje ljudi od tihotapljenja gepardov v prihodnosti.Deset mladičev zdaj živi v reševalnem središču v Hargeysi, ki ga vodi Sklad za ohranjanje gepardov (CCF), nepridobitna organizacija s sedežem v Namibiji. S Somalilandom je začela sodelovati leta 2011, ko jo je vlada zaprosila za pomoč pri oskrbi zaseženih gepardov. Do sredine leta 2021 je imel CCF v Hargeysi tri objekte, v katerih je bilo skoraj 60 gepardov in en leopard